Mozoljev se ne boste znebili čez noč – vzrokov za njihov nastanek je namreč veliko, odpravljanje pa lahko traja tudi več let.

Zakaj nastanejo mozolji?

Najpogostejši vzrok za nastanek mozoljev je rast ravni hormona testosterona, kar se prične dogajati že v najstniških letih. Testosteron vpliva na večje delovanje žlez lojnic in na prekomerno izločanje sebuma oz. loja; ko se ta začne kopičiti pod kožo, zamaši čepke žlez lojnic. Tam se začnejo množiti bakterije, ki povzročajo vnetje, to pa vodi v nastanek mozoljev.¹

Bakterije, ki so odgovorne za nastanek mozoljev (Propionibacterium acnes), so v osnovi del zdrave mikrobiološke flore kože – mozolje povzročajo šele takrat, ko se preveč razrastejo. Zamašene pore jim namreč nudijo odlične pogoje za bivanje in razmnoževanje.

Moškim se pojav mozoljev po končani puberteti običajno umiri, pri ženskah pa so mozolji velikokrat lahko dolgotrajna težava, saj nanje poleg testosterona vplivajo tudi druga hormonska nihanja (nosečnost, menstruacija, menopavza) in genetika.

Vzroki za nastanek mozoljev pa so lahko tudi drugje.

• Prehrana

Prehranske navade imajo velik vpliv na kožo – lepota in zdravje se namreč začneta na krožniku. Vitamini in minerali iz sadja in zelenjave ter omega-3 maščobne kisline so nedvomno koristni lepi, sijoči koži. Po drugi strani pa so mlečni izdelki znani povzročitelji nepravilnosti – mleko namreč vsebuje androgene (moške hormone, med katerimi je tudi testosteron), ki imajo vlogo v nastanku mozoljev.²

Prav tako je sovražnik lepe kože hrana z visokim glikemičnim indeksom (kot sta sladkor in beli kruh). Taka živila po zaužitju povzročijo povišanje ravni krvnega sladkorja v telesu, posledično pa se proizvede več inzulina. Inzulin je stimulator androgenov, ki spodbujajo povečan nastanek sebuma in posledično vplivajo na pojavnost mozoljev.³

Mozolji so lahko tudi posledica pomanjkanja cinka – ta v telesu preprečuje vnetja, ki so tesno povezana z nastankom mozoljev.

• Nepravilna nega

Uporaba hranljivih krem z visoko vsebnostjo olj ima sicer ugoden vpliv na suh tip kože. Na koži, nagnjeni k nastanku mozoljev, pa lahko take kreme povzročijo pravo zmešnjavo. Olja niso edina, ki lahko povzročajo nepravilnosti; izogibati se je treba tudi sestavinam, ki mašijo pore (kot so na primer Izopropil miristat, Laureth-4 in kaprilni/kaprinski trigliceridi).

Treba je uporabljati vlažilne izdelke, ki kože ne bodo obtežili in je mastili – če ste nagnjeni k nastanku mozoljev, lahko posežete tudi po izdelkih s sestavinami, kot so salicilna, glikolna in mlečna kislina. Seveda pa ne pozabite na temeljito vsakodnevno čiščenje kože – če boste vsak večer hodili spat s pudrom na obrazu, vam kakovostne kreme v boju proti mozoljem ne bodo kaj dosti pomagale. Za piko na i pa vsak teden uporabite še piling, s katerim boste odstranili odmrle celice s kože.

• Stres

Raziskava klinike za dermatologijo na medicinski fakulteti univerze Stanford je pokazala, da obstaja povezava med kroničnim stresom in poslabšanjem aken. Ko se je v času izpitov raven stresa pri študentih povečala, so opazili podaljšanje procesa celjenja ran in poslabšanje stanja kože.⁴

Kljub temu da se na glavna povzročitelja mozoljev, kot sta genetika in hormoni, ne da kaj dosti vplivati, pa lahko z upoštevanjem spodnjih nasvetov izboljšate videz svoje kože in zmanjšate pojavnost mozoljev:

• Spijte vsaj dva litra vode na dan.
• Omejite uživanje mlečnih izdelkov, predelane hrane, bele moke in sladkorja.
• Zaužijte zadosti omega-3 maščobnih kislin.
• Začnite jemati prehranska dopolnila, ki vsebujejo cink.
• Izogibajte se alkoholnim pijačam.
• Redno menjajte posteljnino in brisače.
• Čim manj se dotikajte obraza in ne stiskajte mozoljev.
• Pred spanjem vedno dobro očistite obraz in odstranite vse ostanke ličil.
• Če ste pod stresom, meditirajte ali pojdite v naravo.

Sara Papler Dvornik, un. dipl. kozmetologinja

Viri: 

1. https://www.healthline.com/health/beauty-skin-care/how-do-pimples-form#causes

2. https://www.verywellhealth.com/does-drinking-milk-cause-acne-15684

3. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27061046

4. https://jamanetwork.com/journals/jamadermatology/fullarticle/479409